Wonderland of education: Games and Gamification

Istanbul, maj 2023

VSAKO ZNANJE NEKAJ STANE

Skupina 10 zaposlenih na izobraževalnih organizacijah v okviru Združenja  izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije smo se odpravili v okviru Erasmus+ projekta KA1 pridobivat nova strokovna znanja v metropolitansko središče Istanbul, ki ga slovensko poimenujemo Carigrad. Je milijonsko mesto, že sama hoja po letališču do glavnega izhoda je trajala več kot eno uro. Lahko si predstavljate, koliko bomo prehodili šele v naslednjih dneh ...
 

Tam nas je poiskal Hikmet, s katerim smo se odpeljali okoli naravne kulise – hribov do široko razprtega urbanega okolja. Nato smo se namestili v hotel in si sami ogledali center mesta. Najbolj nas je navdušil trg Taksim in tamkajšnja izvirna turška glasba. Ob odhodu smo nevede poravnali račun tudi za to storitev.

Hitri tečaj turške kulture se je izvajal tudi v stranskih uličicah, kjer so nas lokalni trgovci zapeljali v nepotrebne nakupe raznih parfumov, čajev, baklav in ostalih dobrot. Kot se »spodobi«, smo vsak izdelek preplačali, a nam zato ni bilo žal, saj smo se iz tega nekaj naučili. Vsako znanje ima pač svojo ceno.

Večer smo zaključili ob glasni glasbeni spremljavi s podstrešja hotela, ki smo jo tokrat poslušali kar v svojih sobah. Le da je bilo tokrat poslušanje turških melodij očitno že vključeno v ceno …

ŽIVLJENJE JE IGRA

Prvi dan v Turčiji je bil poln novih doživetij, zato smo se prebudili nekoliko nenaspani in se čudili hladnemu vremenu. Predstavnik organizacije gostiteljice nas je prišel iskat pred hotel, kjer je večina udeležencev čakala s prekrižanimi rokami in v jaknah, ko so nas s senco prekrivali sivi oblaki. Kdor je menil, da bo sončen dan in da toplih oblačil ne potrebuje, ni našel odobravanja sogovornic. Gospod Onur nas je vodil skozi ozke ulice med robustnimi zgradbami vse do trga Taksim, kjer smo vstopili na vlak podzemne železnice.

Samo trideset minut pod zemljo je zadostovalo za razjasnitev vremena in za potrditev, ki jo je potreboval jutranji »vremenoslovec«. Sprejela nas je ekipa iz centra Sayeg, ki jo sestavljajo še Sibel, Meltem in Merve.

Po uvodni spoznavni delavnici smo se lotili naslovne teme naše mednarodne mobilnosti: metoda »igrifikacije« (gamification) v izobraževanju. Gre za vse bolj uveljavljen pojem, ki bi ga zlahka zamenjali z Game Based Learning (GBL).

Gamification pomeni vključevanje elementov igre v poučevanje, kot so sistem nagrajevanja, tekmovalnost, ciljna naravnanost in motiviranost za dosego učnih rezultatov.

GBL je v naprej pripravljena igra za učečega, s katero pritegnemo njegovo pozornost. To je zahtevnejši pristop z vidika izvedbe, saj se poučevanja določenih predmetov ali teorij težje lotimo z dejansko igro in je za vpeljavo te metode potrebnega več truda ter inovativnosti.

»Games are life itself. Sometimes we win and sometimes we lose.«

Nobene igre ne zmagajo vsi igralci, kar je glavni motivator za sodelovanje. Vendar pri vpeljavi metod igrifikacije nimamo v mislih tekmovalnosti, temveč način za učinkovito podajanje znanja skozi zabavno izkušnjo. Ta način pritegne vse generacije učečih.

Že pridobljeno znanje smo v praksi preizkusili s skupinsko vajo, s katero smo kritično ocenili nova teoretična spoznanja.
 

Po končani delavnici je sledila skupna evalvacija, kjer smo ovrednotili vsebino tečaja – in seveda zapisali tale blog.

Sledilo je raziskovanje lokalne kulinarike …
 

CILJ IGRE NI ZABAVA, AMPAK NAREDITI UČENJE ZABAVNO

Včerajšnji dan smo nadaljevali z okušanjem lokalne kulinarike, nato smo se odpravili še do mosta Galata, kjer smo občudovali sončni zahod. Med potjo smo bili priča čarobnim lučem, ki so z barvnimi svetlobnimi efekti osvetljevale mošeji Hagia Sophia in Sultanahmet. Pogled na večstoletni arhitekturni umetnini nas je tako privlačil, da smo se nemudoma odpravili v notranjost. V skladu s tradicionalnimi verskimi običaji smo se ob vstopu sezuli in si nadeli pokrivala. Vseh teh pravil ni upoštevala črno-bela mačka, ki se je oblizovala na zeleni preprogi, pod stebri in kupolami, polnimi poslikav. Večer smo ponovno zaključili ob glasni glasbi, ki je odmevala po celotnem hotelu. Ampak vsak v svoji postelji

• Cilj igre mora biti motivacijski in vzbujati radovednost. Priporočljivo ga je razdeliti na manjše korake, s katerimi se sodelujočim omogoči avtonomijo, da imajo kontrolo nad hitrostjo lastnega napredovanja.
• Pravila igre morajo biti jasna in poštena. Njihov učinek naj bo odvisen od odločitev igralca. Napakam in izbiram ne sme slediti kazen, ampak spodbuda za ponoven poskus.
• Izzivi so bistvena vsebina igre. Z njimi lahko spodbujamo dosego zastavljenih ciljev. Biti morajo zanimivi za igralca in hkrati zabavni.
• Povratna informacija se kaže tako na kratek kot na dolgi rok. Med razvijanjem igre se lahko spodbuja občutek »izgubljanja« ali »skorajšnjega doseganja uspeha«. Slednji deluje motivacijsko.
• Nagrada je ravno tako povratna informacija, s katero lahko pozitivno vplivamo na učeče.

Izobraževalni dan smo zaključili z ogledom moderno opremljenih učnih prostorov. Med njimi nas je najbolj navdušila glasbena učilnica, kjer smo se preizkusili v igranju različnih glasbenih inštrumentov in uprizorili pravi koncert
 

Dan smo zaključili z obiskom Grand Bazaarja...

UČITELJ NI SAMO VIR ZNANJA, TEMVEČ TUDI MOTIVACIJE

Mesta smo se že navadili, poznamo tudi linije javnega prevoza in najpomembnejše postaje, zaradi česar se vse bolj brezskrbno premikamo po mestu. Posledično se člani ekipe samostojno odpravljamo po nakupih in si ogledujemo tiste trgovine, ki nas najbolj pritegnejo. Včeraj popoldan smo bili vsi na tržnici Grand Bazar, čeprav smo se tja napotili v ločenih skupinah. Moški del ekipe se je zanimal za tiste usnjene jakne, ki se pod ognjem ne krčijo in smodijo, ženske pa so se bolj osredotočile na zeliščne čaje, parfume in torbice.

Dan se je zaključil z druženjem v hotelu, kjer smo se še bolje spoznali in izmenjali mnenja o naših aktivnostih. To je trajalo pozno v noč, zaradi česar nihče ni počival več kot pet ur. Kljub utrujenosti nikoli ne zamudimo nobenega vlaka in smo vedno točni kot švicarska ura, na kar smo zelo ponosni. 

Tekom izobraževalnega dopoldneva smo obravnavali različne izzive, s katerimi se izobraževalne institucije soočamo pri vpeljavi novih metod poučevanja. Prednosti IKT orodij nihče ne more zanikati, vendar je za vključevanje igrifikacije v izobraževanje potrebno tudi določeno znanje. Med njimi so vse bolj v ospredju računalniške kompetence, način spodbujanja kreativnosti in vzpostavitev sodelovalnega okolja za učeče.

Predstavili so nam primere iger in orodij, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Preizkusili smo tudi tradicionalno turško igro Mangala ter si pogledali nekaj spletnih aplikacij.
 

Delovni dan smo zaključili s praktičnim primerom zabavne aktivnosti iskanja navideznega prijatelja, ki je bil naključno določen že včeraj. Enako metodo spodbujanja sodelovanja lahko uporabimo tudi za naše udeležence, ko smo v vlogi predavateljev.
 

UČITELJ NI SAMO TEŽEK POKLIC, JE PREDVSEM POSLANSTVO

Carigrad razmejuje Bosporska ožina, ki omogoča pomorski promet preko Črnega morja in predstavlja ločnico med dvema celinama. Mnogi izmed nas še nikoli nismo bili izven Evrope, zato smo se veselili ladje, ki nas je včeraj odpeljala na drugo stran mesta.

Prve vtise ob prestopu v Azijo so zasenčile propagandne zastave in predvolilni shodi za volitve predsednika Turčije, ki bodo potekale to nedeljo. Glasba je odmevala v širšem prostoru in ljudje so plesali tradicionalno kolo. Samo vzdušje je bilo tako »nalezljivo«, da smo se jim pri plesanju kola tudi sami pridružili 

Sprehodili smo se po ozkih uličicah, polnih trgovin in restavracij. V tradicionalni turški restavraciji, ki se je precej razlikovala od tistih na evropski strani mesta, smo si privoščili bogato kosilo. Šef restavracije nas je objemal in se nam z rokovanjem ter z izkazovanjem prijateljstva zahvaljeval za obisk restavracije, česar sicer nismo vajeni. Še posebej, ker Slovenci veljamo za dokaj zadržano kulturo.
 

Po raziskovanju azijskega dela smo se vrnili z zadnjo ladjo redne linije. Kot zanimivost lahko izpostavimo dejstvo, da je javni promet v Carigradu zares dobro organiziran, obenem pa univerzalna kartica za koriščenje javnega prevoza velja za vsa prevozna sredstva (metro, podzemna železnica, ladja …) ter ena vožnja stane manj kot evro.

Druženje smo nadaljevali v hotelski sobi. Čeprav smo si včeraj obljubili, da bomo šli pravočasno spati, temu ni bilo tako. Za nami je še ena prekratka noč, kar je očitno postalo nekaj vsakdanjega. Izgleda v Turčiji nikoli ne bomo spali dovolj, kar veliko pove o pestrosti okolja in o povezanosti skupine.

Rutinsko postaja tudi naše pitje kave in čaja, ko pričnemo s predavanji in z delavnicami. Prva današnja aktivnost v izobraževalnem centru je bila vaja matematične igre, s katero se spodbuja učeče k mišljenju in preračunavanju pravilnih odgovorov. V čim krajšem času smo morali sestaviti formulo, ki v največ treh operacijah privede do v naprej določenega rezultata. Spodbujanje mišljenja pod časovnim pritiskom in skupinsko delo sta nam služila kot praktični prikaz, kako lahko naslednjič tudi mi v vlogi predavateljev motiviramo učeče.

Sledilo je predavanje o spletnih orodjih za GBL (Game Based Learning) in Gamification. Pogovorili smo se o posameznikih s posebnimi potrebami, saj jim moramo kot predavatelji prilagoditi izobraževanje na način, ki ustreza njihovim specifičnim potrebam. V tem delu smo izpostavili tudi vlogo izobraževalca, ki mora te potrebe prepoznati, se jim prilagoditi ter uporabljati raznolike pristope v isti skupini. Zato smatramo, da je poklic izobraževalca eden izmed najtežjih poklicev.

Gostitelji so nam med drugim predstavili Erasmus+ projekt Far beyond the barriers, ki se osredotoča na poučevanje otrok ali odraslih z različnimi vrstami omejitev. Razdelili so nas v tri skupine, v katerih smo na podlagi teoretičnih spoznanj sestavili inovativne scenarije, kako izvesti izobraževanje z uporabo elementov igrifikacije in GBL.
 

Jutri bomo le-te predstavili ostalim udeležencem mobilnosti.

SPOMIN NA SKODELICO TURŠKE KAVE TRAJA ŠTIRIDESET LET (turški pregovor)
 

Šolska učilnica, v kateri imamo predavanja in vaje, se nahaja v tretjem nadstropju velike zgradbe, kjer je tudi šola za nadarjene otroke. Pogled skozi okno nudi širok razgled na velemesto, ki nas vsak dan vabi, da zaključimo tečaj in se odpravimo po nova spoznanja.
 

Izobraževanja se večinoma zaključijo ob 15. uri, nakar se lotimo vsakodnevne evalvacije in priprave poročila. Sama vožnja ter pešpot do hotela tudi terjata svoj čas, kar pomeni, da se samo raziskovanje mesta lahko zavleče tudi pozno v noč.
 

Tako je bilo tudi včeraj, ko smo predzadnji popoldan vsak po svoje kar se da dobro izkoristili. Zvečer smo se kot po navadi zbrali in se družili v hotelski sobi, ki je odličen prostor za izmenjavo vseh informacij. Ne le o življenju v Carigradu, ampak tudi o različnih projektih, ki jih izvajamo v Sloveniji.
 

Zadnji dan se je pričel pod belimi oblaki, ki nas vsako jutro pokrijejo pred sončnimi žarki, ki bi nas v teh dneh sicer že dobro segrevali. Izobraževanje smo pričeli s predstavitvijo včerajšnjih scenarijev, kako izvesti izobraževanje z uporabo elementov igrifikacije in GBL. Sledilo je predavanje o umetni inteligenci in o orodjih za predstavo virtualne resničnosti. Te aplikacije so zelo uporabne povsod, še posebej na področju arhitekture, umetnosti, zgodovine, medicine ter pri poučevanju. Z njimi si tako lahko na primer pomagamo pri vizualizaciji objektov, ki v resničnosti ne obstajajo. Ali pa se preizkusimo v vlogi Da Vincija.
 

Testirali smo virtualna očala, ki so sicer že dolgo na trgu, ampak imajo relativno visoko ceno, zaradi česar se še niso zares uveljavila. Pri tem smo se opazujoči zelo nasmejali, saj je to v očeh drugih izgledalo zares »smešno«.

Ob zaključku tečaja smo prejeli uradna potrdila in darila – turško kavo. Naši gostitelji mobilnosti so nam poleg bogate vsebine vsak dan izkazovali pozornost s pripravo turške kave in čaja ter ostalih avtentičnih dobrot. Počutili smo se zares sprejeti in dobrodošli. Še posebej, ko smo izvedeli, da je podarjena turška kava simbol gostoljubja in večnega prijateljstva. 
 

Hoşçakal ve teşekkürler!

Blog vodili udeleženci mobilnosti Wonderland of education: Games and Gamification:
 

• Nikolaja Bukovšek, Zasavska ljudska univerza
• Tanja Cizl, Ljudska univerza Krško
• Jernej Gassper, Ljudska univerza Slovenj Gradec - MOCIS
• Roman Herlah, Ljudska univerza Slovenj Gradec - MOCIS
• Jasmina Lika, Ljudska univerza Jesenice
• Belinda Lovrenčič, Razvojno izobraževalni center Novo mesto
• Barbara Fajdiga Perše, Ljudska univerza Nova Gorica - LUNG
• Marjana Rogel Peršič, Ljudska univerza Žalec
• Jana Skočir, Posoški razvojni center
• Katja Štravs, Ljudska univerza Jesenice