Na naši spletni strani uporabljamo piškotke in sicer nujne piškotke, ki zagotavljajo delovanje spletne strani in analitične piškotke, s katerimi izvajamo analize uporabe naše spletne strani. Zavrni analitične piškotke
Preberi več
Sprejmi vse
  • Topliška cesta 2, 8000 Novo mesto
  • +386 7 393 45 50
  • info@ziss.si

Izdelki iz svilenega kokona

Skupinska mobilnost udeležencev v izobraževanju odraslih

Istanbul 2. – 8. marec 2025

Združenje izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije: Šifra projekta: 2024-1-SI01-KA121-ADU-000213258

Ljudska univerza Jesenice: Šifra projekta: 2024-1-SI01-KA121-ADU-000236167

 

1. dan, 3. marec 2025
 

Istanbul – mesto, kjer se prepletajo preteklost in sedanjost, kjer vonj po začimbah in sveže pečenem simitu spremlja vrvež ulic, mogočne kupole in minareti pa ustvarjajo osupljivo silhueto ob Bosporju. Dvajset udeleženk je v to živahno mesto prispelo že v nedeljo – nekatere prvič, druge pa so že poznale njegov edinstven utrip. A ne glede na izkušnje Istanbul nikoli ne razočara, saj s svojo raznolikostjo ponuja nekaj za vsakogar.

 

Že ob prihodu nas je toplo sprejela organizacija gostiteljica SAYGIN EĞİTİMCİLER VE GİRİŞİMCİLER DERNEĞİ in nam predstavila pester program aktivnosti v prihodnjih dneh.

 

Začetek ponedeljkove delavnice je bil posvečen spoznavanju svilenega kokona. Svila so vlakna, ki jih sviloprejke ustvarijo v svojih kokonih. Gre za bleščečo, mehko in fino nit, s katero se gosenica ovije in zaščiti v svojem kokonu. Ko je postopek zaključen (gosenico odstranijo), se nit previdno odvije iz kokona. Kokon je izvorno bel, vendar ga glede na potrebe kupcev ustrezno obarvajo.

 

Udeleženke so bile razdeljene v 6 skupin, vsaka pa je prejela material za izdelavo okrasnih rožic. Kljub temu, da so izvajalke govorile turško se je še enkrat pokazalo, da jezik ni ovira za sporazumevanje. Udeleženke so uspele natančno slediti danim navodilom.

 

 

Res je. Kreativna delavnica »Izdelki iz svilenega kokona« zahteva ročne spretnosti, a pri razvoju le teh igra pomembno vlogo tudi povezanost med udeleženkami. Medsebojna pomoč, izmenjava znanja in sodelovanje omogočajo hitrejše usvajanje tehnik ter ustvarjajo prijetno vzdušje.

 

Z vami delimo del izdelka, ki bo nastal v naslednjih dneh.


 

Se sprašujete, kako lahko iz niti nastane nekaj, kar vam bo jemalo sapo?

Spremljajte naš blog 😊

2. dan, 4. marec 2025
 

Tudi drugi dan kreativne delavnice smo nadaljevale z izdelovanjem rožic iz svilenih kokonov. Vsaka udeleženka je natančno oblikovala nežne cvetove, ki jih bomo zadnji dan povezale v čudovit šopek, nekateri cvetovi pa bodo postali broške ali krasili darilne vrečke.

 

 

Proces ustvarjanja je bil več kot le ročno delo – skozi skupno ustvarjanje smo razvijale različne kompetence, ki so pomembne za vseživljenjsko učenje in medsebojno sodelovanje.

 

Medkulturnost ponuja priložnost v kateri se umetnost in obrt prepletata s kulturnimi izkušnjami. Čeprav so bile izvajalke delavnice turško govoreče, smo hitro prepoznale razsežnost jezikovne kompetence in ugotovile, da ustvarjalnost ne potrebuje prevajalnika. Opazovanje, posnemanje, sodelovanje – vse to je gradilo naš medkulturni dialog in razvoj novih veščin. V popoldanskem delu smo svojo kulturno zavest preizkusile tudi skozi pokušino prave turške kave. Naučile smo se dragocene lekcije: nikoli ne naročaj kave s sladkorjem, dokler je ne poskusiš! blush

 

Načrtovanje količine kokonov, barvnih odtenkov in dodatkov za končne izdelke nas je spodbudilo k premišljenemu naročanju materiala, ki ga bomo odnesle domov. Pri tem smo urile sposobnost logičnega razmišljanja in natančnega izračuna potrebnega materiala. Podjetniška in matematična kompetenca je kakopak prišla do izraza tudi v popoldanskem času. Kje? Na turškem bazarju. smiley

 

Svileni kokoni, s katerimi ustvarjamo, so naravni material, ki se v Turčiji uporablja že stoletja. Razpravljale smo o trajnosti tega procesa – kako lahko tradicionalne obrti ohranimo na način, ki spoštuje naravo in njene vire. Dotaknile smo se tudi vprašanja odgovorne potrošnje in pomena ročno izdelanih predmetov, ki imajo dolgotrajno vrednost. Trajnost pa smo hudo resno vzele tudi pri obisku turškega bazarja! Vedno znova smo se znašle med čudovitimi izdelki, ki jih preprosto moramo imeti. A namesto da bi se oborožile s celo zbirko plastičnih vrečk, smo vse nakupe skrbno zložile v eno samo, ki bo zdaj naša zvesta spremljevalka do konca obiska. Če zdrži vse naše nakupovalne podvige, si zagotovo zasluži naziv "najbolj vzdržljiva vrečka leta"!

 

Vsaka nova tehnika ustvarjanja prinaša izzive, zato smo skozi praktično delo krepile svojo sposobnost učenja. Z eksperimentiranjem in prilagajanjem smo iskale rešitve za izboljšanje naših izdelkov. Zavedanje, da učenje ni le proces pomnjenja, temveč tudi preizkušanje, napake in izboljšave, nas je še dodatno motiviralo. Delo v skupinah je zagotovo krepilo tudi socialno kompetenco- pomen sodelovanja, strpnosti in medsebojne pomoči. Pri iskanju skupnih rešitev smo spoznale, kako pomembno je prisluhniti različnim pogledom in se prilagoditi drug drugemu. Hkrati pa smo razvijale tudi digitalne kompetence – proces ustvarjanja smo skrbno dokumentirale. Fotografije in kratki videoposnetki bodo služili kot učni pripomoček, delili pa jih bomo tudi na družbenih omrežjih in blogih.

 

Torkova delavnica ni bila več pretežno neverbalna. Postajamo vedno bolj pogumne in si pomagamo z osnovnimi turškimi izrazi, angleščino, a priznamo…tudi gestikulacijo. Iskanje skupnega jezika postaja prijetna izkušnja, ki zagotovo prispeva k večji samozavesti pri uporabi tujih jezikov v realnih situacijah.

 

Ko smo ob koncu dneva pogledale naše čudovite rožice, smo se zavedale, da je vsak cvet odsev našega truda, potrpežljivosti in želje po učenju.

 

Jutri nas čaka poseben dan.

Več o njem pa v jutrišnjem blogu.

 

 

Spremljajte nas še naprej! 😊

 

3. dan, 5. marec 2025
 

Včerajšnji dan je bil res nekaj posebnega. Takoj po osmi uri smo se s tramvajem odpravili do pristanišča pod Galatskim mostom. Ker je do odhoda  našega trajekta v Sariyer manjkalo še dobrih 40 minut, smo ta čas dobro izkoristili in se sprehodili pod mostom, kjer kraljujejo odlične restavracije, nato pa smo se povzpeli po stopnicah na most, s katerega so udeleženke v svoje objektive ujele podobe mesta, galebov, ladij in mimoidočih. Vožnja z ladjo nam je odprla novo perspektivo.

 

 

Po Bosporski ožini, ki ločuje azijski in evropski kontinent, smo se popeljali v družbi Hikmeta, ki je odgovarjal na vsa naša vprašanja in poskrbel, da so udeleženke spregovorile tudi po angleško in s tem krepile jezikovne kompetence. Na poti nas je še posebej  očarala znamenita bizantinska palača Büyük Mecidiye Camii, ki krasi številne razglednice in se nahaja tik pod Bosporskim mostom.

 

 

Po prihodu v Sariyer, okrožje Istanbula, ki leži nekoliko pred točko, kjer se Marmarsko morje zliva v Črno morje, so nas sprejeli na tamkajšnji organizaciji Sariyer Hall Egitimi Merkezi, ki izvaja različna neformalna izobraževanja. Udeleženke je čakalo prav prijetno presenečenje. Pred delavnicami smo se odpravili v plesno dvorano in se pridružili tamkajšnjemu mojstru turškega plesa, ki nas je s svojimi plesalkami toplo sprejel. Čeprav nam je navodila dajal v lokalnem jeziku, to ni bila nikakršna ovira. Udeleženke so hitro osvojile korake in poplesavale skupaj z izkušenimi plesalkami tudi po tem, ko se je kratka plesna delavnica že zaključila.

 

 

Presenečenjem pa kar ni bilo videti konca. Pred delavnico smo si ogledali še otvoritev razstave, ki so jo tamkajšnji organizatorji pospremili z recitacijo poezije v turščini, ki jo imamo vsak dan raje.

 

Seveda pa nismo pozabili na ustvarjanje. V zgornjem nadstropju so nas že čakale naše učiteljice.  Naše rožice iz svilenih kokonov so s pomočjo turških mojstric že začenjale dobivati končno podobo. Ob ustvarjanju nas je spremljala klavirska spremljava našega Aljaža. Da vaja res dela mojstra, se lahko prepričate tudi sami.

 

 

V nastajanju so res krasni izdelki, ki jih bodo udeleženke s ponosom razkazovale v domačih krajih, pomemben del naše mobilnosti pa so tudi nove vezi, ki se pletejo med sodelujočimi in turškimi gostitelji. Ker je med nami veliko udeleženk, ki rade ustvarjajo tudi z drugimi materiali, smo se odpravili še po volno.

 

 

Navdušenju nad ponudbo ni bilo videti konca, zato je bil postanek v trgovini daljši od pričakovanega. Na poti do kosila smo že razmišljali, kakšna krasna oblačila si bomo ustvarili po vrnitvi domov, na trajektu pa strnjevali vtise prekrasnega in tudi nekoliko toplejšega dneva.

 

Jutri nas čakajo novi izzivi. Se vam javimo! ☺️

 

4. dan, 6. marec 2025
 

Naš obisk Istanbula se počasi izteka, a pestrega dogajanja še ni konec. Včeraj smo zaključili z našimi delavnicami. Po tem ko smo dokončali šopke, ki smo jih izdelali iz svilenega kokona, so nam učiteljice priskrbele lepe okvirje, v katere smo uokvirili naše izdelke. Udeleženke so s ponosom razkazovale svoje umetnine, ki smo jih ujeli v fotografske objektive.

 

 

Ker so v ustvarjanje vložile ogromno truda in bodo usvojeno znanje po prihodu domov predajale tudi ostalim, so jim učiteljice skupaj z organizatorko Sibel podelile priznanja.

 

 

Z navdušenjem smo opazovali povezanost med udeleženkami, ki so se veselile druga za drugo, pa tudi hvaležnost, ki jo čutijo do učiteljic, ki so jim ta teden predajale svoje znanje. Udeleženke so nato svoje mnenje o naši mobilnosti izrazile v evalvaciji, ki je za nas zelo pomembna, med drugim tudi zaradi organizacije mobilnosti v prihodnosti. Po kosilu nas je čakal še pester kulturni program. Najprej smo se odpravili proti Modri mošeji, ki je bila zaradi molitve v času našega prihoda zaprta za obiskovalce, zato smo morali naš načrt nekoliko prilagoditi in pot nadaljevati v Cisterno Basilico, kjer si je nekaj udeleženk ogledalo največjo izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom in je bila zgrajena v 6. stoletju v času vladavine bizantinskega cesarja Justinijana.

Ker se osvetljava spreminja, so bili odsevi vode na mogočnih stebrih prava paša za oči. Nato smo se vrnili v Modro mošejo, kjer smo si morali nadeti ruto in sezuti čevlje, saj znotraj mošeje obutev ni dovoljena. Modra mošeja je bila zgrajena med letoma 1609 in 1616 v času vladavine Ahmeda I, uvrščajo pa jo na Unescov seznam kulturne dediščine.

 

 

Po ogledu smo se odpravili vsak po svoje in dan zaključili s prekrasnimi vtisi. Vas zanima, kaj bomo počeli jutri? Berite nas še naprej, tudi zadnji dan se ne bomo dolgočasili 😊

 

 

Vodja mobilnosti:

mag. Maja Radinovič Hajdič

Majda Suljanović Hodžić

 

Spremljevalke:

Udeleženke mobilnosti:

 

 



Kontakt

  • Topliška cesta 2,
  • 8000 Novo mesto.
  • info@ziss.si
  • +386 7 393 45 50

Piškotki in zasebnost
Politika varstva osebnih podatkov

Bodite na tekočem

Prijavite se na e-novice.

© 2019 ZISS. Vse Pravice Pridržane | Pogoji Uporabe