Mesta smo se že navadili, poznamo tudi linije javnega prevoza in najpomembnejše postaje, zaradi česar se vse bolj brezskrbno premikamo po mestu. Posledično se člani ekipe samostojno odpravljamo po nakupih in si ogledujemo tiste trgovine, ki nas najbolj pritegnejo. Včeraj popoldan smo bili vsi na tržnici Grand Bazar, čeprav smo se tja napotili v ločenih skupinah. Moški del ekipe se je zanimal za tiste usnjene jakne, ki se pod ognjem ne krčijo in smodijo, ženske pa so se bolj osredotočile na zeliščne čaje, parfume in torbice.

Dan se je zaključil z druženjem v hotelu, kjer smo se še bolje spoznali in izmenjali mnenja o naših aktivnostih. To je trajalo pozno v noč, zaradi česar nihče ni počival več kot pet ur. Kljub utrujenosti nikoli ne zamudimo nobenega vlaka in smo vedno točni kot švicarska ura, na kar smo zelo ponosni.

Tekom izobraževalnega dopoldneva smo obravnavali različne izzive, s katerimi se izobraževalne institucije soočamo pri vpeljavi novih metod poučevanja. Prednosti IKT orodij nihče ne more zanikati, vendar je za vključevanje igrifikacije v izobraževanje potrebno tudi določeno znanje. Med njimi so vse bolj v ospredju računalniške kompetence, način spodbujanja kreativnosti in vzpostavitev sodelovalnega okolja za učeče.

Predstavili so nam primere iger in orodij, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Preizkusili smo tudi tradicionalno turško igro Mangala ter si pogledali nekaj spletnih aplikacij.
 

Delovni dan smo zaključili s praktičnim primerom zabavne aktivnosti iskanja navideznega prijatelja, ki je bil naključno določen že včeraj. Enako metodo spodbujanja sodelovanja lahko uporabimo tudi za naše udeležence, ko smo v vlogi predavateljev.
 

UČITELJ NI SAMO TEŽEK POKLIC, JE PREDVSEM POSLANSTVO

Carigrad razmejuje Bosporska ožina, ki omogoča pomorski promet preko Črnega morja in predstavlja ločnico med dvema celinama. Mnogi izmed nas še nikoli nismo bili izven Evrope, zato smo se veselili ladje, ki nas je včeraj odpeljala na drugo stran mesta.

Prve vtise ob prestopu v Azijo so zasenčile propagandne zastave in predvolilni shodi za volitve predsednika Turčije, ki bodo potekale to nedeljo. Glasba je odmevala v širšem prostoru in ljudje so plesali tradicionalno kolo. Samo vzdušje je bilo tako »nalezljivo«, da smo se jim pri plesanju kola tudi sami pridružili

Sprehodili smo se po ozkih uličicah, polnih trgovin in restavracij. V tradicionalni turški restavraciji, ki se je precej razlikovala od tistih na evropski strani mesta, smo si privoščili bogato kosilo. Šef restavracije nas je objemal in se nam z rokovanjem ter z izkazovanjem prijateljstva zahvaljeval za obisk restavracije, česar sicer nismo vajeni. Še posebej, ker Slovenci veljamo za dokaj zadržano kulturo.
 

Po raziskovanju azijskega dela smo se vrnili z zadnjo ladjo redne linije. Kot zanimivost lahko izpostavimo dejstvo, da je javni promet v Carigradu zares dobro organiziran, obenem pa univerzalna kartica za koriščenje javnega prevoza velja za vsa prevozna sredstva (metro, podzemna železnica, ladja …) ter ena vožnja stane manj kot evro.

Druženje smo nadaljevali v hotelski sobi. Čeprav smo si včeraj obljubili, da bomo šli pravočasno spati, temu ni bilo tako. Za nami je še ena prekratka noč, kar je očitno postalo nekaj vsakdanjega. Izgleda v Turčiji nikoli ne bomo spali dovolj, kar veliko pove o pestrosti okolja in o povezanosti skupine.

Rutinsko postaja tudi naše pitje kave in čaja, ko pričnemo s predavanji in z delavnicami. Prva današnja aktivnost v izobraževalnem centru je bila vaja matematične igre, s katero se spodbuja učeče k mišljenju in preračunavanju pravilnih odgovorov. V čim krajšem času smo morali sestaviti formulo, ki v največ treh operacijah privede do v naprej določenega rezultata. Spodbujanje mišljenja pod časovnim pritiskom in skupinsko delo sta nam služila kot praktični prikaz, kako lahko naslednjič tudi mi v vlogi predavateljev motiviramo učeče.

Sledilo je predavanje o spletnih orodjih za GBL (Game Based Learning) in Gamification. Pogovorili smo se o posameznikih s posebnimi potrebami, saj jim moramo kot predavatelji prilagoditi izobraževanje na način, ki ustreza njihovim specifičnim potrebam. V tem delu smo izpostavili tudi vlogo izobraževalca, ki mora te potrebe prepoznati, se jim prilagoditi ter uporabljati raznolike pristope v isti skupini. Zato smatramo, da je poklic izobraževalca eden izmed najtežjih poklicev.

Gostitelji so nam med drugim predstavili Erasmus+ projekt Far beyond the barriers, ki se osredotoča na poučevanje otrok ali odraslih z različnimi vrstami omejitev. Razdelili so nas v tri skupine, v katerih smo na podlagi teoretičnih spoznanj sestavili inovativne scenarije, kako izvesti izobraževanje z uporabo elementov igrifikacije in GBL.
 

Jutri bomo le-te predstavili ostalim udeležencem mobilnosti.

SPOMIN NA SKODELICO TURŠKE KAVE TRAJA ŠTIRIDESET LET (turški pregovor)
 

Šolska učilnica, v kateri imamo predavanja in vaje, se nahaja v tretjem nadstropju velike zgradbe, kjer je tudi šola za nadarjene otroke. Pogled skozi okno nudi širok razgled na velemesto, ki nas vsak dan vabi, da zaključimo tečaj in se odpravimo po nova spoznanja.
 

Izobraževanja se večinoma zaključijo ob 15. uri, nakar se lotimo vsakodnevne evalvacije in priprave poročila. Sama vožnja ter pešpot do hotela tudi terjata svoj čas, kar pomeni, da se samo raziskovanje mesta lahko zavleče tudi pozno v noč.
 

Tako je bilo tudi včeraj, ko smo predzadnji popoldan vsak po svoje kar se da dobro izkoristili. Zvečer smo se kot po navadi zbrali in se družili v hotelski sobi, ki je odličen prostor za izmenjavo vseh informacij. Ne le o življenju v Carigradu, ampak tudi o različnih projektih, ki jih izvajamo v Sloveniji.
 

Zadnji dan se je pričel pod belimi oblaki, ki nas vsako jutro pokrijejo pred sončnimi žarki, ki bi nas v teh dneh sicer že dobro segrevali. Izobraževanje smo pričeli s predstavitvijo včerajšnjih scenarijev, kako izvesti izobraževanje z uporabo elementov igrifikacije in GBL. Sledilo je predavanje o umetni inteligenci in o orodjih za predstavo virtualne resničnosti. Te aplikacije so zelo uporabne povsod, še posebej na področju arhitekture, umetnosti, zgodovine, medicine ter pri poučevanju. Z njimi si tako lahko na primer pomagamo pri vizualizaciji objektov, ki v resničnosti ne obstajajo. Ali pa se preizkusimo v vlogi Da Vincija.
 

Testirali smo virtualna očala, ki so sicer že dolgo na trgu, ampak imajo relativno visoko ceno, zaradi česar se še niso zares uveljavila. Pri tem smo se opazujoči zelo nasmejali, saj je to v očeh drugih izgledalo zares »smešno«.
 

Ob zaključku tečaja smo prejeli uradna potrdila in darila – turško kavo. Naši gostitelji mobilnosti so nam poleg bogate vsebine vsak dan izkazovali pozornost s pripravo turške kave in čaja ter ostalih avtentičnih dobrot. Počutili smo se zares sprejeti in dobrodošli. Še posebej, ko smo izvedeli, da je podarjena turška kava simbol gostoljubja in večnega prijateljstva.

Hoşçakal ve teşekkürler!