Enviromental Stewardship - How to reconnect with nature
Erasmus+ 2024-1-SI01-KA121-ADU-000213258, Mobilnost zaposlenih
Tečaj: Environmental Stewardship - How to reconnect with nature, Trapani, Sicilija
Sobota, 24.5.2025
Sredi noči iz Trsta do Palerma (in že se mi po mislih podijo filmske scene iz Bortra)…
Ja tokratna destinacja nadgrajevanja direktorskega dela je Sicilija. Nikoli še bil.
Najprej pogledam kako zastvo imajo ti otočani. Zastava simbolizira enotnost, plodnost, antiko in avtonomno identiteto Sicilije kot zgodovinsko, kulturno in geografsko posebnega dela Italije. V središču zastave je "Trinacria", ki je najprepoznavnejši simbol Sicilije. Glavoa Meduze, tri upognjene noge, ki izhajajo iz glave in tvorijo obliko spirale ali trikrake zvezde – kar simbolizira tri vogale Sicilije (zahod, vzhod, jug) in trikotno obliko otoka. Okoli glave pa so pšenična zrna ali klasje, kar ponazarja plodnost otoka. Tukaj imajo več sezon za isti pridelek!
Sledi nastanitev, dremanje v horelskih sobah in rahlo raziskovanje okolice kamor smo »padli«. Maznemi večerjo in se med tem dogovorimo za izlet, nslednji dan, v Palermo.
Kero razštelno mesto!
Palermo ima drugo največje zgodovinsko središče v Evropi. Mesto ima resno zgodovino. Kar 15 različnih kultur si ga je podledilo, podredlilo ali pa ga okupiralo. Spada med mesta z največ UNESCO zaščitenih elemntov. Med Bus vožnjo naredim brzinski pregled, gaj je zanimivega in kaj nujnega za videt.
Ko se iz Trapanija prikotalimo do Palerma najprej na kavico, naredimo posvet in se zapodimo v glavno mestno tržnico.
Vonjave, barve, okusi, ljudje… čist italijansko, sicilijansko.
Palermo, glavno mesto Sicilije, je pravo kulturno in zgodovinsko bogastvo, kjer se prepletajo arabski, normanski in baročni vplivi. Med najbolj zanimivimi znamenitostmi izstopa Palermska katedrala, ki s svojo mešanico arhitekturnih slogov pripoveduje zgodbo dolge preteklosti, ter Normanska palača s čudovito kapelo Palatina, okrašeno z bleščečimi mozaiki. Ljubitelji tržnic in pristne sicilijanske hrane smo navdušeni nad živahno tržnico Ballarò, kjer okusimo lokalne specialitete. Palermo s svojo edinstveno energijo, bogato kulinariko in zgodovinsko globino nas očara vse.
ponedeljek, 26. 5. 2025
Prvi dan usposabljanja naslovom Skrb za okolje – kako se ponovno povezati z naravo smo začeli v prijetnem vzdušju predstavitve skupine udeležencev, predavateljice Beatrice D′ Angelo in gostiteljske organizacije Europass Teachers Academy. Podrobno je bilo predstavljeno digitalno orodje Padlet, kjer se bodo zbirala gradiva, izdelki, mnenja in refleksije. Skupaj smo pregledali in dodelali načrt izobraževanja glede na predhodno poznavanje tematike, potrebe in pričakovanja udeležencev. Glede na to, da članice ZISSS vsako jesen izpeljemo Teden izobraževanja za trajnostni razvoj, si nadejamo novih praktičnih vsebin, ki jih bomo lahko preko delavnic prenesli v svoja okolja.
Po metodi viharjenja smo za uvod raziskovali, kaj komu pomeni narava in ugotovili, da jo doživljamo zelo različno, zelo subjektivno: nekateri jo razumejo kot rastline, živali, vodo, zemljo, zrak, sonce drugi pa kot mesto odklopa, mesto za nabiranje energije in novih moči. V nadaljevanju smo razmišljali o trenutkih, kdaj smo ljudje tesno povezani z naravo in posledično smo v stiku s seboj in o trenutkih, ko ni tako. Večinoma razumemo globok stik z naravo takrat, ko se povsem prepustimo energijam narave in dopustimo, da nas sprošča, in napolni s svežo energijo npr.: v globini in modrini morja, šelestenju gozda, ptičjem petju, soncu, žuborenju reke, pod zvezdnatim nebom, na soncu … Dejstvo je, da se sodobni človek vse bolj odmika od narave in izgublja bogastvo, ki ga nudi le-ta. Kdaj je temu tako? Zakaj izgubljamo nekaj, kar je del naše DNK?
To je predvsem takrat, ko nas obveznosti vsakdana silijo v hitenje, ko delamo nekaj, kar nas ne veseli, ko delamo preko svojih zmožnosti, takrat, ko smo nenehno v stiku s telefoni in/ali drugimi sodobnimi tehnologijami, ki povzročajo digitalni stres in odvzemajo življenjsko energijo.
Zelo enostavna in učinkovita metoda sproščanja in povezovanja z naravo med delom je, ta, da si po vsaki uri dela z računalnikom, naredimo eno minutni odmor, v katerem se zazremo skozi okno daleč v daljavo in si na tak način na hitro spočijemo oči, zbistrimo um in obnovimo fokus. V nadaljevanju smo spoznali tradicionalno in sistemsko razmišljanje, ki ga lahko uporabimo, ko razmišljamo o skrbi za okolje. Če razmišljamo sistemsko, poskušamo kakršenkoli problem razjasniti in razumeti širše, posledično lahko s tovrstnim pristopom hitro poiščemo večje število možnih rešitev in nato izberemo najbolj optimalno.
Vseživljenjsko učenje je tudi spoznavanje kulturnih značilnosti mesta, bogate zgodovinske dediščine in lokalnih navad prebivalcev mesta Trapani. Za popoln zaključek dneva smo si ogledali Erice staro mesto na vzpetini, kjer se čas ustavi. Naše dojemanje časa je zelo relativno in na Siciliji teče nekoliko drugače, kot smo vajeni.
torek, 27. 5. 2025
Temi današnjega dne sta bili presešišče med urbanim in naravnim ter praktični nasveti kako spoštovati/varovati okolje.
Za začetek smo si ogledali bbc-jev video A World Without Humans (https://www.youtube.com/watch?v=1ikmEL-XQQI), ki nam je dal misliti, kako bi se rastlinski in živalski svet regenerirala ob odsotnosti človeka. Pa tudi o tem, kako so nekateri odpadki, ki jih proizvede človek, trajni in neuničljivi.
Nato smo izvedli prvo aktivnost: zapustili smo učilnico in v okolju iskali primere povezanosti urbanega in naravnega, tako v pozitivnem kot tudi negativnem smislu. Izziv je bil posneti izvirne fotografije primerov. Po vrnitvi v učilnico smo ob ogledu fotografij razpravljali.
Razpravo smo nadaljevali z izzivi urbanega okolja: UPRAVLJANJE Z ODPADKI, ONESNAŽEVANJE in POMANJKANJE ZELENIH POVRŠIN.
V okviru omenjenega smo se pogovarjali o izkušnjah, izzivih in rešitvah na Siciliji, v Sloveniji, Romuniji in po svetu. Seznanili smo se z BIOFILIJO, ki predstavlja potrebo človeka po povezanosti z naravo, tako rekoč »strastno ljubezen« do življenja in vsega, kar je živo. Ljudje imamo namreč prirojeno težnjo po iskanju povezav z naravo in drugimi oblikami življenja.
Ogledali smo si še z raziskavami utemeljene pozitivne učinke sodelovanja z naravo: izboljšana produktivnost, kreativnost, izboljšano učenje, nižji nivo stresa, hitrejše okrevanje po bolezni.
Beatrice nas je seznanila tudi z naborom knjig priznanega italijanskega pisatelja, biologa Stefana Mancusa.
V drugem delu sta se nam pridružila mlada aktivista Cristiano in Federica, oba okoljska oblikovalca (envirnomental designer). Predstavila sta nam svoj projekt krožnega gospodarstva, ki se osredotoča na ponovno uporabo in reciklažo rabljenih ribiških mrež. Projekt poteka v ribiškem kraju Manzara del Vallo. V preteklosti so bile ribiške mreže narejene iz naravnih materialov, ki so, potem ko so jih ribiči zavrgli, razpadle in niso predstavljale bremena za okolje. Od 70-let dalje pa so mreže plastične, zelo trpežne in neuničljive in tako predstavljajo veliko nevarnost za morske živali in okolje, saj jih ribiči še naprej, tako kot v preteklosti, zavržejo v morje oziroma v naravo. Če se jih želijo primerno znebiti, jim to predstavlja velik strošek. V projektu iz odpadlih mrež nastajajo vrečke (Reuse), kjer ribiči s svojim znanjem popravljanja mrež naredijo nov uporaben izdelek ali designerski modni izdelki, npr. modne torbice (giglio.com), na katerih je navedeno ime ribiča, od katerega je bila pridobljena odpadna mreža. Ribiči ob tem nekaj zaslužijo (za popravilo mreže), predvsem pa so ponosni na to, da so del tako pomembnega projekta.
V naslednji aktivnosti smo se v skupinah pogovarjali o tem, kako sami osebno ali v svojih organizacijah skrbimo za okolje in izmenjali dobre prakse. Dobre primere smo nato tudi plenarno predstavili. V razpravi smo ugotovili, da imamo članice ZiSSSa kar veliko primerov dobre prakse na tem področju.
V zadnjem delu se je Beatrice osredotočila na trajnostno potrošnjo (Sustainable Consumption)
Izpostavila je pomen smiselnega pristopa k izvajanju trajnosti in opozorila na nevarnost ekstremizma (eco-anxiety), zlasti mlajših generacij.
Ob koncu smo izpostavili kar nekaj praktičnih primerov trajnostne uporabe v vsakdanjem življenju: naravi prijazna čistila in kozmetični izdelki, prodaja izdelkov v rinfuzi, steklenice za vodo za večkratno uporabo, papir za zavijanje s čebeljim voskom namesto plastičnih vrečk ipd.
V popoldanskem delu smo imeli voden ogled solin in muzeja solinarstva v Trapaniju, kjer so bile, poleg tradicije solinarstva, prav tako izpostavljene trajnostne prakse.
Sreda, 28. 5. 2025
Tretji dan izobraževanja, ki poteka v coworkingu Beehive Trapani, smo namenili trajnostni hrani. Že uvodoma se je vnela burna razprava o tem, kaj za vsakega izmed nas pomeni trajnostna hrana. Po kratki nevihti možganov smo na terenu preverili, od kod prihaja hrana na lokalne trgovinske police. Ali veste, da 99 % mandljev, ki jih tudi pridelujejo v Italiji, kljub temu prihaja iz Kalifornije? Med drugim smo našli suhe slive iz Čila, eko rozine iz Uzbekistana ipd. in seveda tudi veliko lokalnih pridelkov, kot so limone, pomaranče, meso ipd. Na Siciliji redijo ovce predvsem za potrebe izdelave sira (90 % sira je narejenega iz ovčjega mleka), so pa tudi veliki potrošniki govedine (še posebej si jo radi privoščijo na žaru).
V nadaljevanju smo spoznali eno izmed orodij za učinkovit način razumevanja pomena trajnostne prehrane, in sicer »food miles«, ki nam omogoča izračun, koliko kilometrov je prepotovala hrana, preden je prišla na naš krožnik. Ocenimo lahko tudi, kakšen je okoljski vpliv hrane in njenih sestavin. Presenetilo nas je dejstvo, iz koliko različnih koncev sveta prihajajo sestavine, ki jih najdemo npr. v kečapu ali v nuteli. Zato je pomembno, da dajemo prednost trajnostni hrani – kar je možno, pridelajmo sami, če ne, pa kupujmo lokalno: na tržnici, pri kmetih, v lokalnih trgovinah in izberimo sezonska živila.
Ali še veste, kdaj je sezona za posamezno sadje ali zelenjavo in od kod z veliko verjetnostjo dobivamo zelenjavo, kot so paradižnik, bučke, jajčevci, paprika, kumare itd., ki jih tudi lahko najdemo v naših trgovinah pozimi? Iz Španije, iz pokrajine Almeria (jugovzhod Španije). Tam se namreč nahajajo ogromne površine (31.000 hektarjev) rastlinjakov, pokritih s plastiko. Ti rastlinjaki sicer omogočajo pridelavo skozi vse leto, a za ceno izčrpavanja vodnih virov, umetnega okolja, izjemnega pritiska na delavce in plastike, ki onesnažuje pokrajino.
Pogovarjali smo se tudi o velikem globalnem izzivu odpadne hrane, saj letno zavržemo kar tretjino pridelane hrane. In kako lahko zmanjšamo količino odpadne hrane? Tako, da učinkovito načrtujemo nakupe, preverimo datume izteka uporabe živil, pravilno shranjujemo hrano v hladilniku, zamrzujemo viške hrane, si vnaprej pripravimo obroke in viške sadja ter zelenjave konzerviramo.
Izpustili nismo niti pomena nabiranja divje hrane, kot npr. nabiranje gozdnih sadežev, gob, zelišč, bezga, šipka ipd. Prišli smo do spoznanja, da se ta znanja v Sloveniji še vedno prenašajo iz generacije v generacijo in da k temu pripomoremo tudi ljudske univerze z organizacijo pisanih tematskih izobraževalnih aktivnosti za vse generacije. Te udeležencem ne prinašajo samo novega znanja in spretnosti, ampak pripomorejo k povezovanju naše učeče se skupnosti z lokalno naravo.
Dan smo zaključili z vprašanjem, katere kmetijske prakse so sploh trajnostne in ali organsko vedno pomeni trajnostno? To pa je bil že uvod v naslednji dan naše mobilnosti, ki ga bomo preživeli na majhni kmetiji Frascino, ki prakticira regenerativno kmetijstvo. Se že zelo veselimo novih praktičnih znanj.
Ker vsak še tako majhen korak šteje pri povezovanju z naravo, se naslednjič, ko boste stali pred polnimi policami v trgovini, vprašajte: Od kod prihaja ta hrana? Kako je bila pridelana? Kaj podpiram s svojim nakupom?
Četrtek, 29. 5. 2025
V Permakulturni Raj Med Oljkami in Zelišči: Sicilijanska Zgodba iz Castelluzza
Le streljaj od mesta Trapani, v mirni vasici Castelluzzo, se nahaja kraj, ki ga ne najdeš v turističnih vodnikih – permakulturni vrt, kjer je narava srce celotne izkušnje. Do tja se lahko pripeljemo z avtobusom – kar se izkaže za izredno modro odločitev. Vožnja je sama po sebi doživetje: ovinki, hupanje, prehitevanje v popolnoma neprimernih trenutkih in spretno manevriranje po ozkih sicilijanskih ulicah, ki bi marsikaterega voznika iz naše dežele pod Alpami spravile v solze.
Pokrajina tukaj, v severozahodnem delu otoka, je drugačna od juga Sicilije – manj gričkov, brez citrusov, z dominantnimi nasadi oljk, pa vendar občudovanja vredna.
Vrt, ki se ne ravna po pravilih – pa vendar deluje
Ko vstopimo na permakulturni vrt, nas pričaka pogled, ki bi ga marsikdo označil za "zapuščen". Toda pod neurejenim videzom se skriva red, ki ga ne narekuje človek, ampak narava sama. Gostiteljica Milena nas sprejme toplo, skoraj domače. Obiskovalci hitro poiščejo senco pod oljkami, medtem ko domačini še pravijo, da se poletje sploh še ni začelo.
Oljčni nasad je raznolik – mešanica kultiviranih in divjih vrst. Drevesa so visoka, njihovi plodovi še drobni, a seveda obetajo. Ko pride čas obiranja, je treba biti skoraj akrobat – hkrati pa so oljke čudovito skrivališče za ptice. Tik ob nasadu nas čaka še ena posebnost: stranišče, nam znano kot "štrbunk", naravna izkušnja brez filtra.
Svet zelišč: zdravje, tradicija in vonj narave
Glavni junak vrta pa so vsekakor zelišča. Rastejo vsepovsod – med grmi, ob stezicah, ob panjih in zidovih. Ne gre za skrbno zasajene vrste, temveč za sobivanje z naravo. Milena nas vodi med njimi in pripoveduje, kot bi brala staro knjigo zdravilstva, zapisano z dušo.
Divji korenček, na pogled kot rman, vendar z močnejšo aromo. Iz njega izdelujejo hidrolat, ki pomirja kožo in razstruplja telo. Odličen je po sončenju – nič nenavadnega, saj ima Sicilija poleti sonca več kot vode.
Rožmarin utrjuje živčni sistem, žajbelj pa ima posebno mesto v ženskih življenjih – uravnava hormone in pomaga pri težavah z dihali. Oba krasita vrt kot majhni grmi z močnim, eteričnim vonjem.
Sladki pelin. "Za gliste in duhove," reče Milena. A dejansko ima pelin močan razstrupljevalni učinek in je v ljudskem zdravilstvu znan kot zelišče proti notranjim zajedavcem.
Dišeče zelišče Šatraj , ki pomaga pri vnetjih dihal, bronhitisu in pljučnici. Ima topel, nekoliko pikanten okus, idealen za začinjanje stročnic ali mesnih jedi.
Oranžen ognjičev cvet vsi poznamo kot pomoč pri negi kože. Tukaj pa ga uporabljajo tudi pri želodčnih težavah in kot čaj za pomiritev.
Smilj, ki je skoraj identičen po vonju curryju, a z močnim učinkom proti rdečici, razdraženi koži in staranju. Milena ga včasih doda olivnemu olju in uporablja kot naravni serum.
Timijanovi cvetovi privlačijo čebele, ki iz njega izdelujejo izredno aromatičen med. Malisa, nežna rastlina s pomirjujočim učinkom, pa je prava kraljica večera – njen čaj vodi v sladke sanje. Grško ime »Melissa« pomeni čebela – in ni naključje, da tukaj vse povezujejo tudi čebele.
O teetree-ju pa seveda ne gre izgubljati besed, saj zdravi prav vse.
Zeliščni prigrizek – narava na krožniku
Na koncu nas pričaka presenečenje – domač zeliščni prigrizek. Več kot 15 različnih zelišč (meta, bazilika, peteršilj in mnoge druge), sesekljanih ročno, ne z električnim sekljalnikom. Dodano suho grozdje, mlada čebulica, limonin sok in olivno olje. Vse sestavine so iz vrta – in nasmeh na obrazu je zagotovljen. Seveda pripravili smo ga sami.
Poleg pa voda, oplemenitena s tremi vrstami mete in limono, ki "iz telesa izloča vse, kar ne sodi več v nas," kot poetično pove Milena.
Zelišča zdravijo – in pripovedujejo
Najlepši trenutek dneva je zgodba našega gostitelja, katerega ime si je težko zapomniti ob hitri govorici Sicilijancev. Ko je bil še otrok, je imel hude alergije. Njegova mama ga je vsak petek po šoli poslala rezati in mešati zelišča v bližnjo trgovino. Aromaterapija iz otroštva je postala njegov zdravnik. Sicilijanske mame – one vedno vedo in res so za njih vse.
Kam naprej?
Po obisku vrta se lahko vrnete v betonsko džunglo ali pa se odpeljete do ribiške vasice San Vito Lo Capo. Enkrat na leto priredijo tam festival zmajev, sicer pa je to idealno izhodišče za raziskovanje čudovitega naravnega rezervata z morske strani.
Zaključek: vrt, ki ti ostane v duši
Permakulturni vrt v Castelluzzu ni le kraj, kjer se gojijo zelišča. Je prostor, kjer narava diha svojo zgodbo, kjer se zdravje ne kupi v lekarni, ampak zraste med zemljo in soncem. In čeprav se zdi neurejen, te ob koncu dneva nauči, da je prav v tem neredu največ reda – naravnega, svobodnega, resničnega.
Petek, 30. 5. 2025
Naš Planet: Zgodba, ki jo moramo slišati vsi
Zadnji dan tečaja smo posvetili ogledu dokumentarne serije Our Planet:Our Business – močnega vizualnega in vsebinskega sporočila o tem, kako globoko smo ljudje prepleteni z naravo in kako usodno vplivamo na njeno prihodnost. Serija presega zgolj vizualno čudovitost narave. Prinaša opozorilo, zgodbo o nujnosti ohranjanja biotske raznovrstnosti in našega odnosa z naravo.
.jpg)
Biotska raznovrstnost – srce življenja
Naš planet deluje kot en sam živ organizem. Njegovi habitati so kot organi, kjer vsaka rastlina, žival, gliva in mikroorganizem igra ključno vlogo. Brez zdrave biotske raznovrstnosti ta sistem začne razpadati. In prav to se že dogaja.
Smo sredi šestega množičnega izumiranja vrst – podobnega tistemu, ki je izbrisal dinozavre. A tokrat smo glavni povzročitelji mi. Ljudje. Od leta 1970 smo izgubili več kot 60 % populacije divjih živali. 96 % mase vseh sesalcev na Zemlji sestavljamo mi in živali, ki jih gojimo za hrano. Divjina izginja – nadomešča jo beton, farme in tovarne.
Raj, ki ga uničujemo
Vstopili smo v novo geološko obdobje: Antropocen – dobo človeka. Ljudje smo postali najmočnejša sila, ki oblikuje planet. Sušimo reke, talimo led, krčimo gozdove, uničujemo oceane. In s tem ogrožamo lastni obstoj.
Stroški “napredka”
Naš “napredek” ima svojo ceno. Ekstremno vreme, onesnaženje zraka, propadanje tal, izumiranje vrst, izguba opraševalcev. Vse to ogroža prehranske verige, pitno vodo in globalno stabilnost. Znanost opozarja: nadaljnje nedejavnosti nas lahko popeljejo čez nepovratne mejnike – do točke, ko povratka več ne bo.
Poslovna priložnost za rešitev
A rešitev obstaja. Poslovni sektor ima moč, sredstva in inovacije, da vodi novo revolucijo – zeleno revolucijo.
Namesto “več, hitreje, ceneje” moramo preiti v nov poslovni model:
- Prehod na obnovljive vire energije (sonce, veter).
- Zmanjšanje rabe zemljišč.
- Trajnostni ribolov in zaščita oceanov.
- Krožno gospodarstvo brez odpadkov.
- Odgovorne dobavne verige in trajnostni izdelki.
Kot je rekel eden izmed poslovnežev v seriji: »Najboljši posel je dolgoročna stabilnost. In ta temelji na zdravi naravi.«
Naš zadnji trenutek za ukrepanje
To ni zgodba o reševanju planeta. To je zgodba o nas. Včasih smo verjeli, da je narava nekaj samoumevnega. Nismo razmišljali, da je vse to, kar nas obdaja – zrak, voda, prst, življenje – pravzaprav darilo. Darilo, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega. Zato sledimo zeleni revoluciji - revoluciji novih vrednot. Vrednot, ki postavljajo v ospredje skrb za naravo.
In pri tej zgodbi ne gre za »njih«. Gre za vse nas. Vsak posameznik, vsako podjetje, vsaka skupnost. Vsakdo ima svojo vlogo. Spremembe ne prinesejo le veliki sistemi – prinesejo jih tudi majhni vsakodnevni koraki, ki jih izberemo zavestno.
Navdihnjeni ob videnem in slišanem smo mi že naredili korak v smeri trajnostni in oblikovali skupni načrt – načrt kako bomo v okviru Tedna izobraževanja za trajnostni razvoj prispevali k zaščiti narave in ozaveščanju v svojem okolju.
.jpg)
.jpg)
Zdaj pa vabimo še vas- oblikujte svoj »zeleni« načrt . Naj bo edinstven, naj odraža vaše vrednote in naj vodi k spremembi – pa četudi majhni. Ne gre za to, da naredimo vse, ampak da vsak naredi nekaj. Nekdo posadi drevo. Nekdo spremeni način pridelave hrane. Nekdo prenovi podjetje tako, da ne izčrpava planeta, ampak mu vrača.
Skupaj lahko ustvarimo val pozitivnih »zelenih« dejanj.
Narava je nekoč določala, kako bomo preživeli. Zdaj mi določamo, kako bo preživela narava.
Sobota, 31. 5. 2025
Zakaj je pomembno izobraževanje odraslih na področju trajnosti?
Kot nas stalno opozarjajo mlade generacije, so odrasli tisti ki vsakodnevno sprejemajo odločitve, ki vplivajo na okolje, družbo in gospodarstvo, zato ima izobraževanje odraslih na področju trajnosti eno od ključnih vlog.
Odrasli kot potrošniki, starši, zaposleni in državljani lahko z več znanja sprejemajo bolj odgovorne odločitve – od izbire izdelkov in ravnanja z odpadki do podpore trajnostnim politikam.
Poleg tega odrasli oblikujejo prihodnje generacije, zato je njihova vloga pri spodbujanju trajnostnega načina življenja izjemno pomembna. V času podnebnih sprememb, novih zakonodaj in hitrega razvoja zelenih tehnologij pa je tudi za odrasle nujno, da se naučijo prilagajati in aktivno sodelovati pri ustvarjanju bolj pravične in trajnostne družbe.
Pri odraslih znanja in razumevanje trajnosti neposredno vplivajo na:
- njihove nakupne navade (npr. izbira lokalnih ali eko izdelkov),
- načine mobilnosti (uporaba javnega prevoza, souporaba avtomobilov),
- odnos do odpadkov (recikliranje, zmanjševanje embalaže),
- podporo politikam, ki podpirajo trajnostne rešitve.
Veliko navad, ki so jih odrasli ponotranjili v življenju, ni trajnostnih. Z izobraževanjem lahko vplivamo na to, da :
- razumejo vpliv svojih dejanj na okolje (ogljični odtis, poraba energije),
- se naučijo alternativnih praks (npr. energetska učinkovitost, kompostiranje),
- razvijejo kritično mišljenje do zelenega marketinga (npr. "greenwashing").
Odrasli imajo vpliv na odraščajoče generacije – kot starši, učitelji, mentorji ali skupnostni aktivisti. Če so sami trajnostno osveščeni, to znanje prenašajo na naslednje generacije.
Zaradi hitrih podnebnih sprememb, tehnološkega napredka in novih politik odrasli potrebujejo tudi:
- nova znanja in spretnosti, da se prilagodijo zelenemu gospodarstvu,
- znanje za sodelovanje v procesih odločanja in oblikovanja politik,
- pomoč pri razumevanju dolgoročnih posledic trenutnih praks.
Trajnost pa seveda ni le okoljska, ampak tudi družbena in ekonomska. Z izobraževanjem odraslim omogočimo razumevanje tem, kot so:
- družbena enakost (dostop do virov, energetska revščina),
- solidarnost in sodelovanje (npr. skupnostne pobude, urbani vrtovi),
- globalna odgovornost (poštena trgovina, spoštovanje človekovih pravic).
In seveda se boste na tem mestu vprašali zakaj smo po znanja in izkušnje, ki jih potrebujemo za še boljše in učinkovitejše izobraževanje odraslih na področju trajnosti odšli na Sicilijo?
Sicilija se zaradi podnebnih sprememb sooča s številnimi z okoljskimi izzivi, kot so suša in dezertifikacija. Verjetno je prav zato v zadnjih letih postala zgled trajnostnega razvoja, na otoku so razvili številne pobude, ki spodbujajo trajnostne prakse na področjih kmetijstva, turizma, energetike in upravljanja z odpadki. Sicilija tako postaja zgled za trajnostni razvoj, kjer se tradicionalne prakse prepletajo z inovacijami in skupnostnim sodelovanjem, kar prispeva k ohranjanju okolja in izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev. Naštevamo le nekaj primerov dobrih praks:
- Sicilijanske kmetije in vinogradi uvajajo agro-ekološke prakse, ki vključujejo prepoved uporabe biocidov, spodbujanje lokalnih sort in uporabo obnovljivih virov energije.
- Vinarija Planeta je primer podjetja, ki združuje trajnostno arhitekturo, obnovljive vire energije in reciklirane materiale. Njihov program Planeta Terra vključuje zaščito krajine, uporabo bio-arhitekture in recikliranih materialov (steklenice iz recikliranega stekla). https://www.planeta.it/
- SOStain Sicilia je pobuda, ki združuje 44 vinarjev, ki se zavezujejo k zmanjšanju okoljskega vpliva preko trajnostnega vinogradništva, energetske učinkovitosti in uporabe okolju prijaznih materialov. Pobuda vključuje tudi uporabo biooglja iz vinske trte za izboljšanje tal in zadrževanje vode. https://www.fondazionesostainsicilia.it/
- Sicilija spodbuja trajnostni turizem z razvojem ekoloških nastanitev, kot so agriturizmi in butični hoteli, ki uporabljajo obnovljive vire energije, lokalne surovine in spodbujajo tradicionalne prakse.
- Sicily Environment Fund (SEF) podpira lokalne pobude za zaščito naravnih habitatov, trajnostne prehranske sisteme in zmanjšanje plastičnih odpadkov.
- Na Siciliji deluje več socialnih podjetij, ki združujejo trajnostne prakse z družbeno odgovornostjo. Na primer, podjetje Verbumcaudo zemljišča zasežena mafiji, uporablja za ekološko kmetovanje, medtem ko Birrificio Messina proizvaja pivo z uporabo trajnostnih metod.
