• Topliška cesta 2, 8000 Novo mesto
  • +386 7 393 45 50
  • info@ziss.si

The best tools for effective school teaching - sustainable development

Erasmus+ 2025-1-SI01-KA121-ADU-000333151, Mobilnost zaposlenih

Tečaji: The best tools for effective school teaching - sustainable development

Trajanje: 29. 6. 2026 - 3. 7. 2026

Kraj: Praga, Češka

Organizator tečaja: Outdoored s.r.o.

 

1. dan: 28. 6. 2026 

Od pričakovanj do zgodb – začetek naše češke pustolovščine

 

Osem ZISS-ovcev, en skupen cilj in veliko radovednosti. Naša mednarodna mobilnost na Češkem se je začela že tam, kjer se običajno začnejo najboljše zgodbe – na letališču. Med čakanjem na polet nismo izgubljali časa. Sedli smo skupaj, razmišljali o ciljih mobilnosti, delili pričakovanja in se spraševali, kaj vse nam bodo prinesli prihodnji dnevi učenja v naravi.

Tokrat se bomo razdelili v dve trojice in eno dvojico ter se udeležili različnih tečajev, ki jih povezuje skupna nit – učenje na prostem, trajnostni razvoj ter raziskovanje metod, tehnik in orodij, ki jih bomo po vrnitvi lahko prenesli v izobraževanje odraslih. Vsak od nas bo nabiral drugačne izkušnje, skupaj pa bomo ustvarili bogato zbirko idej za prihodnje delo.

 

Prvi dan na tečajih se je začel sproščeno in ustvarjalno. Spoznavne delavnice niso bile običajne predstavitve, temveč povabilo k razmišljanju. S pomočjo kartic z raznolikimi simboli in ilustracijami smo iskali podobe, ki najbolje predstavljajo naša pričakovanja, ter jih delili z udeleženci iz različnih držav. Že prve aktivnosti so pokazale, kako močno lahko slike in simboli spodbudijo pogovor ter povežejo ljudi.

 

Sledil je še kratek, a navdihujoč uvod v pripovedovanje zgodb. Ugotovili smo, da dobra zgodba ni le način podajanja informacij, temveč lahko postane močno učno orodje, ki povezuje izkušnje, čustva in znanje.

 

Ker pa noben prvi dan ni popoln brez okušanja lokalnih posebnosti, smo se prepustili tudi češki kulinariki. Na mizi ni manjkala znamenita svíčková, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih čeških jedi in češkega piva.... prijeten zaključek dneva.

 

Prvi vtisi so odlični. Pred nami je teden raziskovanja, učenja v naravi, novih poznanstev in idej, ki jih bomo z veseljem prinesli domov.

Sašo Skočir, Mada Suljanović Hodžić

 

2. dan: 29. 6. 2026

Ko narava postane učilnica

Dan smo začeli s čudovitim pogledom na grad Šternberg v okolici Prage. Mirno jutro, svež zrak in razgled, ki bi človeka zlahka popeljal v sanjarjenje. Naše misli je hitro pritegnil predavatelj Dušan, ki je mirno stal v senci dreves. Z zanimanjem smo se mu približali, nato pa nas je povabil k neobičajnemu začetku dneva –  s kitaro v roki je zapel pozdrav dobro jutro v desetih različnih jezikih. Ugotovili smo, da nam tudi brez vaje petje kar dobro gre. Že v prvih minutah je postalo jasno, da bo to dan, poln drugačnega učenja.

 

Čeprav so na Češkem v zadnjih dneh zabeležili rekordno visoke temperature (41 stopinj), nas vročina ni ustavila. Ves dan smo preživeli na prostem, obdani z naravo,pri čemer fokus skupine ni popustil niti za trenutek. Prav nasprotno – tak način učenja nam je bil vedno bližje. Je zanimiv, učinkovit, predvsem pa je zabaven. Znanje pridobivaš z vsemi čutili: opazuješ, poslušaš, raziskuješ, ustvarjaš in sodeluješ.

Spoznali smo številne metode, ki jih lahko uporabimo pri delu z odraslimi. Med drugim smo iz vrvi oblikovali kontinente, raziskovali zaklade narave, izdelovali lesene obeske in preizkusili motivacijsko aktivnost sonce in luna.

Posebej zanimiva je bila metoda oblikovanja kontinentov z vrvjo. Skupina je morala skupaj ustvariti zemljevid sveta zgolj s pomočjo vrvi. Naloga ni zahtevala le geografskega znanja, temveč predvsem sodelovanje, komunikacijo, skupno načrtovanje in ustvarjalno razmišljanje. Preprosta vrv je postala odličen učni pripomoček, ki je dokazal, da za kakovostno učenje pogosto ne potrebujemo veliko – le dobro idejo in voljo.

Današnji dan nas je še enkrat spomnil, da vreme ni ovira. Vreme vedno je. Imeli smo vse – žgoče sonce, oblake in tudi nevihto. A program smo izpeljali do konca z enakim navdušenjem. Prava razlika je v tem, kako se mu prilagodimo in kaj od dneva odnesemo. Danes smo odnesli veliko več kot le nova znanja – odnesli smo izkušnjo, da najboljše učenje pogosto poteka izven štirih sten.

Polona Trebušak, Nataša Kršak, Franja Centrih

 

3. dan: 30. 6. 2026

Ko zamenjaš perspektivo, se odprejo nove poti

 

Današnji dan na naši mobilnosti je bil posvečen učenju, razmisleku in odkrivanju novih pogledov – dobesedno in simbolično.

 

Jutro smo začeli z energičnim jutranjim ritualom. Ob prijetni spremljavi kitare nas je mentor popeljal skozi zabavno ponavljanje pozdravov v tujih jezikih.

 

Sledilo je raziskovanje storytelling metode, skozi katero smo se dotaknili filozofa Platona. Njegova misel: »Smer, v katero se človek začne izobraževati, bo določila njegovo prihodnje življenje,« nas je spodbudila k razmisleku o tem, kako pomembni so prvi koraki pri učenju. Vsaka nova izkušnja, vsak navdih in vsako pridobljeno znanje namreč soustvarjajo našo prihodnosti

Dopoldne smo spoznali tudi organizacijo Outward Bound, ki jo je ustanovil Kurt Hahn. Gre za izjemen koncept izkustvenega učenja v naravi, kjer posameznik skozi izzive razvija samozavest, odgovornost, sodelovanje in odpornost. Takšnih programov v Sloveniji žal še nimamo, vendar nas je njihov pristop navdušil in odprl številne ideje, kako lahko narava postane učilnica prihodnosti.

 

Velik vtis je na nas pustila tudi metoda Three Plus and Delta. Gre za preprosto, a zelo učinkovito orodje refleksije, pri katerem najprej izpostavimo tri pozitivne stvari, ki so nam uspele ali nas navdušile, nato pa razmislimo o enem koraku oziroma spremembi, ki bi naslednjič lahko bila še boljša. Tak način razmišljanja nas vsak dan opominja, da se vedno naučimo nekaj novega ter da je napredek sestavljen iz majhnih korakov.

Dan smo zaključili s posebnim izzivom – menjava perspektive. S pomočjo ogledal in kratke hoje pod krošnjami dreves smo svet opazovali z drugačnimi očmi. Tisto, kar se na prvi pogled zdi običajno, je nenadoma postalo nekaj povsem novega. Izkušnja nas je opomnila, da sprememba pogleda pogosto spremeni tudi naše razumevanje sveta, ljudi in izzivov, s katerimi se srečujemo.

Današnji dan nas je naučil, da pravo učenje ni le zbiranje informacij. Je poslušanje, doživljanje, opazovanje, sodelovanje in pripravljenost, da kdaj stopimo iz ustaljenih okvirjev.

 

Polona Trebušak, Nataša Kršak, Franja Centrih

 

4. dan: 1. 7. 2026

Ko učenje ne potrebuje popolnih pogojev

 

Danes smo četrti dan naše mobilnosti besedo prevzeli mi – raziskovalci novih učnih poti. Po treh dneh, ko so svoje vtise z vami delili naši kolegi, je napočil čas, da predstavimo izkušnje, navdihe in spoznanja, ki so zaznamovala naš današnji dan.

 

Dan smo začeli skupaj. Udeleženci iz Slovenije smo obiskali Center andragogike v Hradcu Králové. V centru smo spoznali njihovo poslanstvo, ki temelji predvsem na neformalnem in poklicnem izobraževanju, ter številne programe, s katerimi posameznikom pomagajo pridobivati nova znanja, razvijati kompetence in se uspešneje vključevati na trg dela. Obisk nam je ponudil veliko navdiha in potrdil, kako pomembno vlogo ima izobraževanje v vseh življenjskih obdobjih.

 

Popoldne se je naša skupina preselila v gozd, kjer smo spoznavali aktivnosti, za katere ne potrebujemo posebnih rekvizitov, priprav ali zapletenih načrtov. Potrebni so predvsem dobra ideja, nekaj ustvarjalnosti in pripravljenost za sodelovanje.

 

 

Zanimiva aktivnost » Uksi, kaksi, kolme« je temeljila na ponavljanju zaporedja treh tujih besed, ki smo si jih morali zapomniti in jih izgovoriti v pravilnem vrstnem redu. Nato smo se razdelili v pare, kjer sta partnerja izmenično ponavljala celotno zaporedje besed brez napak. Aktivnost smo nato nadgradili tako, da smo poleg besed dodali še dogovorjene gibe, ki so nadomestili določeno besedo. Na koncu smo vse skupaj združili v skupinsko tekmovanje, v katerem so vsi udeleženci preizkusili svoje pomnjenje in usklajenost ter dobili tudi zmagovalca.

 

Poseben poudarek je bil na tako imenovanih »waiting activities« – kratkih aktivnostih, s katerimi lahko kakovostno zapolnimo čas, ko na nekaj čakamo, ko pride do zamud ali ko stvari ne potekajo tako, kot smo načrtovali. Namesto da bi bil čas čakanja izgubljen, ga lahko spremenimo v priložnost za gibanje, sodelovanje, smeh in učenje.

 

Dan pa nas je opomnil tudi na še eno pomembno lekcijo – narava je nepredvidljiva. Ko nam vreme prekriža načrte in moramo aktivnosti na prostem v hipu preseliti pod streho, to še ne pomeni, da je učenje končano. Spoznali smo vrsto aktivnosti, ki jih lahko izvedemo skoraj kjerkoli, ne glede na prostor ali vremenske razmere. Ključ do uspeha namreč ni popolno okolje, temveč prilagodljivost, ustvarjalnost in pripravljenost izkoristiti priložnost, ki jo ponuja trenutek.

 

 

»Delta« današnjega dne je, da najboljše učne izkušnje pogosto ne nastanejo zaradi popolnega načrta. Včasih zadostujejo gozd, skupina ljudi, dobra ideja in pripravljenost, da tudi nepričakovane situacije spremenimo v priložnost za učenje.

 

 Prav v tem se skriva bistvo neformalnega izobraževanja – učiti se povsod, od vsakogar in v vseh okoliščinah.

 

Katarina Bertoncelj, Sonja Lakovšek, Gregor Sepaher

 

5. dan: 3. 7. 2026

Keep it simple – ko preproste ideje ustvarijo največje učinke

 

Vsak dan se je začel na enak način. Morda se sliši preprosto, a prav v tej preprostosti se je skrivala moč. Skupni začetek dneva je postopoma postal več kot le rutina – postal je trenutek povezovanja, dviga energije, prebujanja telesa in uma ter ustvarjanja pozitivnega razpoloženja. Ko dan začneš z nasmehom in gibanjem, je vse, kar sledi, nekoliko lažje.

Tudi naš današnji tečaj je sledil načelu Keep it simple. S pomočjo metode storytelling smo spoznali navdihujočo zgodbo Johna Deweyja iz Bostona. Njegova misel izobraževanje ni priprava na življenje, izobraževanje je življenje samo, nas je spomnila, da za močno učno izkušnjo niso potrebni zapleteni pristopi – dovolj je dobra zgodba, ki nagovori ljudi, vzbudi čustva in odpira prostor za razmišljanje.

 

Preprostost se je nadaljevala tudi skozi aktivnost "Cat's Cradle", vendar v nekoliko drugačni izvedbi. Gibe rok smo nadomestili z gibi naših teles. Tako je klasična igra dobila povsem novo razsežnost, saj smo skozi gibanje, sodelovanje in komunikacijo iskali rešitve ter tkali nevidne niti zaupanja med udeleženci. Dokaz, da lahko z minimalnimi pripomočki ustvarimo bogato učno izkušnjo.

Sledila je refleksija po metodi 3 Plus Delta, kjer smo razmišljali o prednostih učenja na prostem. Med številnimi pozitivnimi ugotovitvami je posebej izstopala misel, da učenje postane še bogatejše, ko se odvija na različnih lokacijah. Prav zato smo učilnico v naravi zamenjali za učilnico v urbanem okolju in se podali v zgodovinsko mesto Hutna Hora.

 

Osrednji del dneva je bil namenjen raziskovanju mesta, ki je pod zaščito UNESCO-a, skozi metodo iskanja zaklada. Mesto ni bilo zgolj kulisa, ampak učilnica brez sten. Ob vsaki znamenitosti nas je pričakalo novo vprašanje, izziv ali naloga, ki nas je spodbudila k raziskovanju kulturne dediščine, zgodovine in lokalnih posebnosti. Namesto poslušanja predavanja smo znanje odkrivali sami – z opazovanjem, sodelovanjem in radovednostjo.

Današnji dan je ponovno dokazal, da najbolj učinkovito učenje pogosto temelji na najbolj preprostih idejah. Dobra zgodba, sodelovanje, gibanje in raziskovanje resničnega okolja so elementi, ki ustvarjajo izkušnje, ki ostanejo z nami še dolgo po koncu tečaja.

 

Keep it simple ni bil le moto dneva – postal je opomnik, da največje učne zgodbe pogosto nastanejo iz najmanjših, a premišljeno zasnovanih idej.

 

Katarina Bertoncelj, Sonja Lakovšek, Gregor Sepaher
 
 
6. dan: 2. 7. 2026

Ko spoznaš, da se prava pot šele začenja

 

Vsaka dobra zgodba ima svoj konec. A obstajajo tudi takšni zaključki, ki niso pika, temveč dvopičje – napoved nečesa novega. Takšen je bil najin zadnji dan na Češkem.

Po tednu, polnem novih izkušenj, raziskovanja narave, izmenjave idej in preizkušanja metod poučevanja v naravi in z naravo, smo zadnji dan namenili najpomembnejšemu vprašanju: Kaj bomo od vsega tega odnesli domov?

 

Namesto zaključevanja smo začeli načrtovati prihodnost. Vsak udeleženec je pripravil svoj akcijski načrt, kako bo pridobljena znanja prenesel v delo svoje organizacije. Tudi midva sva oblikovala konkretne korake, s katerimi želiva pridobljene pristope vključiti v delovanje najinih zavodov. Ob tem sva pripravila tudi predlog usposabljanja za sodelavce, ki ga bova izvedla v okviru ZISS usposabljanja septembra2026 . Verjameva, da znanje svojo pravo vrednost pokaže šele takrat, ko ga deliš naprej.

 

Ob pogledu na načrte, ki so nastajali je bilo jasno, da se ideje, ki smo jih skupaj razvijali ves teden, ne bodo ustavile na Češkem. Vsaka bo našla svojo pot v novo šolo, novo skupino udeležencev ali med sodelavce. In prav v tem je moč evropskih mobilnosti – da semena, posejana na enem mestu, zacvetijo na številnih drugih.

 

Zaključek tečaja je zaznamovala slovesna podelitev potrdil, ki jo je vodil predsednik gostiteljske organizacije, dr. Dušen Bartunek. Poleg čestitk nam je zaupal tudi zanimivo zgodbo iz svoje poklicne poti. Pred leti je bil le korak stran od tega, da bi poučeval švedskega kralja, ki je želel obiskati njegov program in nato širiti idejo izobraževanja v naravi in z naravo. Čeprav se ta zgodba ni uresničila, nas je opomnila, da dobre ideje ne poznajo meja in da lahko navdih doseže vsakogar.

 

Ko smo si ob koncu dneva še zadnjič segli v roke, smo ugotovili, da domov ne odhajamo le z novimi znanji, temveč tudi kot del nečesa večjega. Kot člani »Melona Family«, skupnosti, ki jo skozi svoje programe ustvarja OutdoorEd in ki iz dneva v dan raste. Skupnosti ljudi, ki jih povezuje prepričanje, da narava ni le prostor za učenje, ampak tudi učiteljica sama.

Teden na Češkem se tako zaključuje z veliko hvaležnostjo, novimi prijateljstvi, svežo motivacijo in jasnim ciljem – nadaljevati pot proti trajnostnemu izobraževanju ter našim udeležencem omogočati čim več priložnosti za učenje v naravi in z naravo.

 

Kajti najboljše zgodbe se ne končajo z zadnjo stranjo. Nadaljujejo se tam, kjer pridobljeno znanje zaživi v praksi.

 

Majda Suljanović Hodžić in Sašo Skočir